Ocene ogroženosti

Ocena ogroženosti je – poleg varnostne politike in upravljanja s tveganji – na področju varnosti nepogrešljiv krovni dokument celovitega varnostnega sistema. Osnovni pokazatelj ocene ogroženosti se poda v obliki matrike ogroženosti, v kateri se na 10-stopenjski lestvici oceni 16 vrst ogroženosti, in sicer: ogroženost od naravnih nesreč, požarna, eksplozijska in ekološka ogroženost, ogroženost (tveganja) na delovnih mestih, kriminalna, teroristična, vohunska, informacijska, komunikacijska, sabotažna, stavkovna, prometna, logistična, konkurenčna in tehnično-tehnološka ogroženost ter ogroženost zaposlenega osebja. Vsaka vrsta ogroženosti se ponazori grafično in opisno. 

Sestavni del ocene ogroženosti je predlog varnostnih ukrepov, ki jih varnostna in druge službe ter zunanji izvajalci (outsourcing) izvajajo na podlagi ustreznih dokumentov (pravilnikov, načrtov, navodil, pogodb). Ocena ogroženosti je lahko samostojni dokument, ali pa je sestavni del varnostnega elaborata.